Vročina in zdravje sta tesno povezana, saj mora telo pri visokih temperaturah učinkoviteje oddajati toploto in ohranjati primerno telesno temperaturo. Daljša ali intenzivnejša izpostavljenost vročini lahko organizem močno obremeni, pri nekaterih ljudeh pa je tveganje večje.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vročino uvršča med pomembna okoljska in poklicna zdravstvena tveganja. Vročina lahko poslabša nekatera obstoječa zdravstvena stanja, vročinska kap pa je nujno zdravstveno stanje. WHO: Heat and health
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko daljša obdobja vročine povzročijo slabše počutje, dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap. NIJZ: Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh
Kako vročina vpliva na telo?
Človeško telo stalno proizvaja toploto. Da lahko telesna temperatura ostaja v primernem območju, mora presežno toploto oddajati v okolje.
Eden pomembnih načinov hlajenja je potenje. Ko znoj izhlapeva s površine kože, se telo hladi. V zelo vročem okolju pa je oddajanje toplote oteženo, posebno če je hkrati visoka tudi vlažnost zraka.
Toplotno obremenitev lahko dodatno povečajo neposredno sonce, telesna dejavnost, težka ali neprimerna oblačila in omejeno gibanje zraka. Telesna aktivnost je posebej pomembna, saj telo pri delu ali športu samo proizvaja dodatno toploto.
WHO pojasnjuje, da toplotna obremenitev nastane zaradi kombinacije toplote iz okolja, toplote, ki jo ustvarja telo, in zmanjšane sposobnosti telesa za oddajanje toplote. Ob večji obremenitvi morata srčno-žilni sistem in drugi mehanizmi za uravnavanje temperature delovati intenzivneje. WHO: Heat and health
Če telo toplote ne more več dovolj učinkovito oddajati, se lahko začne pregrevati.
Temperatura ni edini dejavnik

Pri temi vročina in zdravje ni pomembna samo številka na termometru.
Na dejansko toplotno obremenitev vplivajo tudi:
- relativna vlažnost,
- veter oziroma gibanje zraka,
- neposredno sončno sevanje,
- telesna dejavnost,
- oblačila,
- čas izpostavljenosti,
- možnosti za hlajenje.
Vlažnost ima lahko pomembno vlogo predvsem zato, ker zelo vlažen zrak oteži izhlapevanje znoja. Telo se zato pri enaki temperaturi v določenih razmerah hladi manj učinkovito.
WHO med dejavniki, ki lahko povečujejo toplotno obremenitev, navaja kombinacijo visoke temperature, visoke vlažnosti, majhnega gibanja zraka in toplotnega sevanja. WHO: informacije o vročini in zdravju
Zato je pri ocenjevanju razmer lahko koristna tudi občutena temperatura, ki poskuša bolje prikazati skupno toplotno obremenitev kot sama temperatura zraka.
Zakaj je vročinski val lahko nevarnejši od enega vročega dne?
Posamezen vroč dan in večdnevno obdobje visokih temperatur za telo ne predstavljata nujno enake obremenitve.
Pri dolgotrajni vročini se izpostavljenost nadaljuje iz dneva v dan. Posebej neugodno je, če se ponoči temperatura ne zniža dovolj, da bi se telo in bivalni prostori lahko ohladili.
WHO opozarja na kumulativno obremenitev, ki nastaja ob nenavadno vročih dnevih in nočeh. Tveganje ni odvisno samo od najvišje dnevne temperature, temveč tudi od trajanja vročine in možnosti za okrevanje. WHO: Heat and health
To je pomembno tudi v mestih. Asfalt, beton in stavbe čez dan sprejemajo toploto, nato pa jo ponoči počasi oddajajo.
NIJZ opozarja, da lahko učinek mestnega toplotnega otoka zmanjša nočno ohlajanje in s tem možnost telesa za okrevanje po dnevni izpostavljenosti vročini. NIJZ: Napotki za ravnanje v vročih dneh
Koga vročina najbolj ogroža?
Vročina lahko prizadene vsakogar, vendar tveganje ni pri vseh enako.
Po priporočilih NIJZ so med bolj občutljivimi skupinami:
- starejši,
- dojenčki in otroci,
- nosečnice,
- ljudje s srčno-žilnimi boleznimi,
- ljudje z boleznimi dihal,
- ljudje s sladkorno boleznijo,
- ljudje z boleznimi ledvic,
- osebe z zmanjšano mobilnostjo,
- ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila,
- delavci na prostem ali v vročih prostorih,
- rekreativni športniki in drugi telesno aktivni ljudje,
- ljudje v slabših bivalnih razmerah,
- socialno izolirani ljudje in osebe z omejenim dostopom do hlajenih prostorov.
Pomembna je tudi stopnja izpostavljenosti. Zdrava oseba, ki več ur opravlja težko fizično delo na soncu, je lahko bistveno bolj toplotno obremenjena kot oseba, ki se lahko večino dneva zadržuje v hladnem prostoru.
Zato sama starost ali diagnoza ne določata celotnega tveganja. Pomembni so zdravstveno stanje, aktivnost, okolje, trajanje izpostavljenosti in možnosti hlajenja.
Kakšne težave lahko povzroči vročina?
Daljša ali intenzivna vročina lahko povzroči različne stopnje težav.
NIJZ med možnimi posledicami navaja slabše počutje, dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Vročina lahko tudi poslabša nekatere obstoječe bolezni. NIJZ: Težave zaradi vročine
Težave se med posamezniki razlikujejo, podobni simptomi pa se lahko pojavijo tudi zaradi drugih zdravstvenih stanj. Spletni seznam simptomov zato ne more nadomestiti zdravstvene presoje.
Vročinska izčrpanost
Vročinska izčrpanost je lahko posledica večje izgube vode in soli, običajno zaradi intenzivnega znojenja.
Ameriški CDC med značilnimi znaki navaja:
- glavobol,
- slabost,
- omotico,
- šibkost,
- izrazito žejo,
- močno znojenje,
- povišano telesno temperaturo,
- zmanjšano izločanje urina.
Osebo je treba umakniti iz vročega okolja, jo začeti hladiti in spremljati njeno stanje. Če so težave izrazite, se poslabšujejo ali ne minejo, je potrebna zdravstvena presoja.
Vročinska kap je nujno stanje
Vročinska kap je najresnejša bolezen, povezana s pregrevanjem telesa.
Nastane, ko telo ne more več učinkovito uravnavati svoje temperature. CDC med pomembnimi opozorilnimi znaki navaja zelo visoko telesno temperaturo, zmedenost oziroma spremenjeno duševno stanje, motnje govora, izgubo zavesti in krče. Koža je lahko vroča in suha, oseba pa se lahko tudi močno znoji. CDC: Heat stroke
WHO vročinsko kap opredeljuje kot nujno zdravstveno stanje, ki lahko brez hitrega zdravljenja povzroči trajne posledice ali smrt. WHO: Heat and health
Ob sumu na vročinsko kap je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Osebo je treba med čakanjem na pomoč umakniti na hladno in jo začeti hladiti. NIJZ posebej opozarja, da nezavestni osebi ne dajemo tekočine. NIJZ: Ravnanje ob pregretju in vročinski kapi
Kako se zaščititi pred vročino?
Večino težav zaradi vročine lahko zmanjšamo z omejevanjem izpostavljenosti in omogočanjem učinkovitejšega hlajenja telesa.
Izogibajte se najhujši vročini
Če je mogoče, zahtevnejše aktivnosti prestavite v jutranji ali večerni čas.
Posebej pri športu, fizičnem delu ali daljšem bivanju na prostem intenzivnost prilagodite razmeram. Ob vročini telo že samo porablja dodatno energijo za hlajenje, telesna aktivnost pa proizvaja še dodatno toploto.
Poiščite senco ali hladen notranji prostor in spremljajte vremenske napovedi ter uradna opozorila.
NIJZ priporoča omejevanje fizične aktivnosti na prostem predvsem na jutranje in večerne ure. NIJZ: Kako preprečiti težave zaradi vročine
Ohranite bivalne prostore čim bolj hladne
Čez dan zmanjšajte vdor sončne toplote, na primer z zunanjimi senčili, roletami ali žaluzijami.
Prostore zračite predvsem takrat, ko je zunaj hladneje, na primer ponoči, zgodaj zjutraj ali zvečer. Ko je zunanji zrak bistveno toplejši, lahko odprta okna prostor dodatno segrevajo.
Izključite električne naprave, ki jih ne potrebujete, saj tudi te oddajajo toploto.
Če doma ne morete zagotoviti primerne temperature, lahko že nekaj časa v hladnejšem oziroma klimatiziranem prostoru zmanjša toplotno obremenitev.
Takšen pristop priporoča tudi NIJZ. NIJZ: Hlajenje prostorov in telesa
Hladite tudi telo
Pri ohlajanju lahko pomagajo lahka in ohlapna oblačila, hladnejši prostor, hladna prha ali hladne in vlažne obloge.
Pri neposredni izpostavljenosti soncu je pomembna tudi zaščita pred UV-sevanjem. Vročina in UV-indeks sicer nista ista stvar: visoka temperatura ne pomeni nujno tudi najvišjega UV-indeksa in obratno.
Poskrbite za dovolj tekočine
V vročini s potenjem izgubljamo več tekočine, zato se potrebe po pitju povečajo.
NIJZ priporoča redno pitje vode tudi, preden postanemo izrazito žejni. Potrebna količina tekočine pa ni enaka za vse. Odvisna je od temperature in vlažnosti, telesne aktivnosti, potenja, prehrane, presnove in zdravstvenega stanja. NIJZ: Pitje tekočine v vročini
Zato univerzalna količina, ki bi veljala za vsakogar v vseh razmerah, ni primerna.
Ljudje, ki jim je zdravnik omejil vnos tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode, naj se glede pitja v vročini držijo navodil zdravstvenega strokovnjaka.
Vročina, zdravila in kronične bolezni
Nekatera zdravstvena stanja lahko zmanjšajo sposobnost telesa za prilagajanje vročini, določena zdravila pa lahko vplivajo na uravnavanje telesne temperature, tekočin ali drugih procesov, pomembnih pri toplotni obremenitvi.
NIJZ zato med bolj ogroženimi posebej omenja ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic in druge osebe z boleznimi, ki lahko vplivajo na uravnavanje toplote, mobilnost ali sposobnost presojanja. NIJZ: Vročina in ranljive skupine
Zdravil zaradi vročine ne prenehajte jemati in njihovega odmerka ne spreminjajte sami.
Če vas skrbi, kako določeno zdravilo ali bolezen vpliva na prenašanje vročine, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Zdravila je treba tudi hraniti pri temperaturi, ki jo določa proizvajalec.
Vročina v mestu in mestni toplotni otok
Mesta imajo lahko med daljšimi obdobji vročine drugačne temperaturne razmere kot njihova okolica.
Asfalt, beton, strehe in druge grajene površine čez dan sprejemajo sončno energijo ter jo nato počasi oddajajo. Hkrati je v mestnem okolju pogosto manj vegetacije, spremenjeno pa je tudi gibanje zraka med stavbami.
Rezultat je lahko mestni toplotni otok, pri katerem je urbano območje toplejše od okoliškega podeželja.
Posebej pomembne so noči. NIJZ opozarja, da urbana območja ponoči počasi sproščajo čez dan nakopičeno toploto, kar lahko ovira okrevanje telesa po dnevni izpostavljenosti vročini. Učinek se lahko z nadaljevanjem vročega obdobja še povečuje. NIJZ: Mestni toplotni otok in vročina
Ker se temperaturne razmere po Sloveniji razlikujejo, lahko lokalno biovremensko napoved preverite na strani Biovreme po krajih.
Vročina in kakovost zraka
Vročina in onesnaženost zraka sta različna pojava, vendar se lahko določene neugodne razmere pojavijo hkrati.
WHO opozarja, da lahko vročinski valovi sovpadajo tudi z dogodki onesnaženosti zraka, kar lahko dodatno poveča zdravstveno obremenitev. WHO: Heat and health
Pri kakovosti zraka so pomembni konkretna onesnaževala, njihova koncentracija, trajanje izpostavljenosti in občutljivost posameznika. Zato iz same visoke temperature ni mogoče sklepati, da je kakovost zraka slaba.
Aktualne podatke je smiselno preveriti ločeno od temperature.
Več o tej temi lahko preberete na strani Kakovost zraka in zdravje.
Kako Biovreme ocenjuje toplotno obremenitev?
Biovreme pri ocenjevanju vročine ne uporablja samo izmerjene temperature zraka.
Eden pomembnih vhodnih dejavnikov je občutena temperatura, s katero model bolje upošteva dejansko toplotno obremenitev za izbrano lokacijo.
V trenutnem modelu je pri občuteni temperaturi določena:
- zmerna toplotna stopnja nad 26 °C,
- visoka toplotna stopnja nad 32 °C.
Pomembno je pravilno razumeti ti vrednosti.
Gre za tehnična pragova modela Biovreme in ne za medicinski meji. Temperatura nad 26 ali 32 °C ne pomeni, da se bodo pri vsakem človeku pojavile zdravstvene težave, prav tako temperatura pod njima ne pomeni odsotnosti tveganja.
Pri splošni biovremenski oceni je temperaturna obremenitev samo eden izmed več dejavnikov. Pri oceni srčno-žilne občutljivosti ima občutena temperatura večjo težo, posebna ocena toplotne oziroma hladne obremenitve pa je neposredno vezana na občuteno temperaturo.
Več o načinu izračuna preberite na strani Kako deluje Biovreme?.
Tehnični pragovi, uteži, podatkovni viri in omejitve modela so podrobneje opisani na strani Viri in metodologija.
Kdaj poiskati zdravstveno pomoč?
Blage težave zaradi vročine se lahko izboljšajo po umiku v hladen prostor, počitku, hlajenju telesa in ustreznem nadomeščanju tekočine.
Resnejši znaki zahtevajo več previdnosti.
Ob zmedenosti, izrazito spremenjenem vedenju ali zavesti, izgubi zavesti, krčih ali sumu na vročinsko kap je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč. Vročinska kap je nujno stanje in z zdravljenjem ni primerno odlašati. CDC: Heat-related illnesses
NIJZ prav tako svetuje takojšen klic zdravniške pomoči ob vročinski kapi in hlajenje prizadete osebe med čakanjem na pomoč. Pri nezavestni osebi tekočine ne dajemo. NIJZ: Napotki za ravnanje ob vročinski kapi
Z zdravstvenim strokovnjakom se je smiselno posvetovati tudi pri neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se slabšajo.
Pri vročini je pomembna celotna obremenitev
Pri temi vročina in zdravje ni pomembna samo najvišja dnevna temperatura.
Pomembni so tudi občutena temperatura, vlažnost, neposredno sonce, telesna dejavnost, trajanje vročine, nočno ohlajanje, bivalne razmere in individualna občutljivost.
Zato se lahko dve osebi pri enaki temperaturi znajdeta v zelo različnih okoliščinah in doživita različno stopnjo obremenitve.
Biovremensko napoved je najbolje uporabljati kot dodatno informacijo o razmerah in ne kot napoved zdravstvenih težav. Aktualno oceno lahko preverite na Biovreme.si, širši pregled vremenskih dejavnikov pa najdete v članku Vpliv vremena na počutje.
Pogosta vprašanja
Viri in dodatno branje
Za pripravo in preverjanje zdravstvenih priporočil so bili uporabljeni predvsem naslednji viri:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh – priporočila za prebivalce Slovenije, bolj ogrožene skupine, preprečevanje pregretja, tekočina, hlajenje prostorov in ravnanje ob vročinski kapi. Vir: NIJZ
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Heat and health – vpliv visokih temperatur na zdravje, toplotna obremenitev, dejavniki tveganja in vročinska kap. Vir: WHO
- CDC/NIOSH: Heat-related illnesses – znaki vročinske izčrpanosti, vročinske kapi in drugih bolezni zaradi vročine ter osnovni ukrepi prve pomoči. Vir: CDC
Podrobnosti o tem, kako Biovreme uporablja občuteno temperaturo in druge vremenske dejavnike, najdete na strani Viri in metodologija.