Kakovost zraka in zdravje sta tesno povezana, saj lahko z vdihanim zrakom v telo vstopajo tudi delci in plini, ki ob povišanih koncentracijah predstavljajo dodatno zdravstveno obremenitev. Pomembni so predvsem drobni delci PM2,5 in PM10, dušikov dioksid, prizemni ozon, žveplov dioksid in nekatera druga onesnaževala.
Na vpliv onesnaženega zraka ne vpliva samo trenutna koncentracija, temveč tudi trajanje izpostavljenosti. Pomembne so tako kratkotrajne epizode slabše kakovosti zraka kot dolgotrajna izpostavljenost nižjim koncentracijam.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) onesnaženost zraka uvršča med pomembna okoljska tveganja za zdravje. Raziskave povezujejo izpostavljenost onesnaževalom z boleznimi dihal, srčno-žilnimi boleznimi in številnimi drugimi zdravstvenimi učinki.
Kaj pomeni kakovost zraka?
Kakovost zraka opisuje, koliko različnih onesnaževal je prisotnih v zraku, ki ga dihamo.

Ne obstaja ena sama snov, ki bi določala, ali je zrak dober ali slab. Spremljati je treba več različnih onesnaževal, saj imajo različne izvore, koncentracije in možne učinke na zdravje.
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v okviru državne merilne mreže spremlja različna onesnaževala, med drugim:
- delce PM10,
- delce PM2,5,
- ozon (O₃),
- dušikove okside,
- žveplov dioksid (SO₂),
- ogljikov monoksid (CO),
- nekatere organske spojine.
Meritve na postajah pokažejo dejansko koncentracijo onesnaževala na določenem merilnem mestu. Za lažje razumevanje več različnih meritev pa se uporablja tudi indeks kakovosti zraka, ki posamezne koncentracije pretvori v razumljivejše stopnje.
Pomembno je razlikovati med trenutnim stanjem in dolgoročno izpostavljenostjo. Zelo dobra kakovost zraka danes ne pomeni nujno, da je bila kakovost zraka dobra tudi v preteklih mesecih, prav tako en posamezen dan slabšega zraka ne pove vsega o dolgoročnem tveganju.
Katera onesnaževala so najpomembnejša?
Pri spremljanju kakovosti zunanjega zraka se najpogosteje srečujemo z več skupinami onesnaževal.
Delci PM2,5
PM2,5 so drobni delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 mikrometra.
Zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo globoko v dihala, najdrobnejši delci pa lahko prehajajo tudi preko pljučnih pregrad in vplivajo na druge dele telesa.
Delci PM2,5 lahko nastajajo neposredno pri zgorevanju, del pa se jih tvori v ozračju iz drugih snovi.
Med možnimi viri so:
- kurjenje lesa in drugih goriv,
- promet,
- industrija,
- energetika,
- nekatere kmetijske dejavnosti,
- požari,
- sekundarno nastajanje delcev v ozračju.
Dolgotrajna izpostavljenost PM2,5 je z zdravstvenega vidika posebej pomembna in se v epidemioloških raziskavah povezuje predvsem s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter dihal.
Delci PM10
PM10 so delci z aerodinamičnim premerom do 10 mikrometrov.
Vključujejo tudi manjše delce PM2,5, zato PM2,5 predstavljajo del skupine PM10.
Med PM10 lahko spadajo delci iz:
- izgorevanja,
- prometa,
- obrabe cest, zavor in pnevmatik,
- gradbenih dejavnosti,
- industrije,
- mineralnega in drugega naravnega prahu.
Tudi PM10 lahko prodrejo v dihala ter predstavljajo zdravstveno obremenitev.
V Sloveniji so povišane koncentracije delcev posebej pomembne v hladnejšem delu leta, ko se večjim emisijam iz ogrevanja pogosto pridružijo neugodne meteorološke razmere.
Dušikov dioksid (NO₂)
Dušikov dioksid je plin, ki nastaja predvsem pri procesih zgorevanja.
Pomemben vir v urbanih območjih je promet, zato so lahko koncentracije višje ob prometno obremenjenih cestah. K onesnaženju lahko prispevajo tudi drugi viri zgorevanja.
NO₂ lahko draži dihala, dolgotrajna izpostavljenost pa je povezana z negativnimi učinki na zdravje dihal.
Prizemni ozon (O₃)
Prizemnega ozona ne smemo zamenjevati z ozonsko plastjo visoko v atmosferi, ki Zemljo ščiti pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem.
Ozon pri tleh je onesnaževalo.
Ne izpušča se neposredno iz avtomobilskega izpuha ali dimnika, ampak nastaja s kemičnimi reakcijami med drugimi onesnaževali ob prisotnosti sončne svetlobe.
Zato je ozon v Sloveniji pomembnejši predvsem v toplejšem in sončnem delu leta. Najvišje koncentracije se pogosto pojavljajo popoldne.
Ozon draži dihala in lahko pri občutljivih ljudeh poslabša težave z dihanjem.
Žveplov dioksid in ogljikov monoksid
Žveplov dioksid nastaja predvsem pri izgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, ter pri nekaterih industrijskih procesih.
Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv. Gre za brezbarven plin brez vonja, ki je lahko pri visokih koncentracijah zelo nevaren.
Pri vsakodnevnem preverjanju zunanjega zraka v Sloveniji sta PM2,5, PM10, ozon in NO₂ za večino obiskovalcev običajno bolj izpostavljeni temi, vendar spremljanje kakovosti zraka vključuje širši nabor onesnaževal.
Kako onesnažen zrak vpliva na zdravje?
Vpliv onesnaženosti zraka je odvisen od vrste onesnaževala, njegove koncentracije, trajanja izpostavljenosti in občutljivosti posameznika.
Kratkotrajna izpostavljenost povišanim koncentracijam lahko pri nekaterih ljudeh sovpada z draženjem oči in dihal, kašljem ali poslabšanjem obstoječih težav z dihanjem.
Pri ljudeh z astmo in nekaterimi drugimi boleznimi dihal so lahko obdobja slabše kakovosti zraka pomembnejša kot pri splošni populaciji.
Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je z zdravstvenega vidika še pomembnejša. Na ravni prebivalstva je povezana z večjim tveganjem za:
- bolezni srca in ožilja,
- možgansko kap,
- kronične bolezni dihal,
- pljučnega raka,
- poslabšanje astme in drugih bolezni dihal.
WHO poudarja, da onesnaženost zraka ne vpliva samo na pljuča. Drobni delci in druga onesnaževala so povezani tudi z učinki na srčno-žilni ter druge organske sisteme.
Pomembno pa je pravilno razumeti takšne podatke. Trenutna vrednost PM2,5 ali indeks kakovosti zraka ne more napovedati, ali bo določena oseba zaradi tega razvila bolezen.
Gre za dejavnike tveganja na ravni izpostavljenosti in prebivalstva, ne za individualno diagnozo.
Kdo je bolj občutljiv na onesnažen zrak?
Onesnažen zrak je pomemben za celotno prebivalstvo, vendar so lahko nekatere skupine občutljivejše.
Med njimi so predvsem:
- ljudje z astmo,
- ljudje z drugimi kroničnimi boleznimi dihal,
- ljudje s srčno-žilnimi boleznimi,
- otroci,
- starejši,
- nosečnice,
- ljudje z nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi.
Pomembna je tudi dejanska izpostavljenost.
Oseba, ki več ur opravlja intenzivno fizično delo ob prometni cesti, lahko vdihne bistveno več onesnaženega zraka kot nekdo, ki je večino dneva v prostoru z boljšo kakovostjo zraka.
To pa ne pomeni, da zdravi odrasli kakovosti zraka ni treba spremljati. Pri zelo slabih razmerah so priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti namenjena tudi splošni populaciji.
Kaj pomenita PM2,5 in PM10?
Oznaki PM2,5 in PM10 uporabnikom pogosto povzročata največ nejasnosti.
PM pomeni trdne in tekoče delce, ki so dovolj majhni, da ostanejo v zraku.
Številka označuje njihovo velikost:
- PM10 vključuje delce do približno 10 mikrometrov,
- PM2,5 vključuje drobnejše delce do približno 2,5 mikrometra.
PM2,5 so torej del skupine PM10.
Ker so manjši, lahko prodrejo globlje v dihala, nekateri pa lahko prehajajo tudi v krvni obtok. WHO zato PM2,5 izpostavlja kot posebej pomembno onesnaževalo z vidika zdravja.
Koncentracije delcev se običajno prikazujejo v mikrogramih na kubični meter zraka oziroma µg/m³.
Pri interpretaciji številk je pomembno vedeti, da enaka številčna vrednost pri različnih onesnaževalih nima nujno enakega pomena. Zato je uporabniku pogosto lažje spremljati indeks kakovosti zraka kot samostojno primerjati številke za PM2,5, PM10, NO₂ in ozon.
Zakaj je pozimi v Sloveniji pogosto več delcev?
V hladnejšem delu leta so v Sloveniji pogosto pomembnejša težava delci PM10 in PM2,5.
Razlogov je več.
Pozimi se povečajo emisije zaradi ogrevanja stavb. Posebej pomembna so lahko individualna kurišča na les in druga goriva, promet ter nekateri industrijski viri.
Hkrati so meteorološke razmere pogosto manj ugodne za razprševanje onesnaževal.
V kotlinah in dolinah lahko nastane temperaturni obrat oziroma inverzija, pri kateri hladnejši zrak ostane pri tleh, nad njim pa se nahaja toplejša plast zraka. Navpično mešanje zraka je takrat omejeno in onesnaževala se lahko kopičijo blizu površja.
To je posebej pomembno v slabše prevetrenih kotlinah.
Zato se lahko v zimskem obdobju koncentracije delcev povečajo tudi brez velike spremembe v količini emisij. Pomembna je kombinacija virov onesnaženja in vremenskih razmer, ki določajo, kako hitro se onesnaževala razredčijo oziroma odstranijo iz območja.
Zakaj je ozon pomembnejši poleti?
Prizemni ozon ima drugačno sezonsko dinamiko kot delci.
Ne nastaja neposredno pri zgorevanju, ampak se tvori v ozračju s kemičnimi reakcijami med njegovimi predhodniki ob prisotnosti sončne svetlobe.
Zato so za nastajanje ozona ugodne predvsem:
- visoke temperature,
- močno sončno sevanje,
- daljša obdobja stabilnega vremena.
Najvišje koncentracije se praviloma pojavljajo v toplejšem delu leta in pogosto v popoldanskih urah.
Razmere so lahko neugodne tudi zunaj neposrednih mestnih središč, saj se ozon in njegovi predhodniki prenašajo z zračnimi masami. V Sloveniji je zaradi regionalnega prenosa onesnaženja poleti lahko bolj obremenjena tudi Primorska.
Zato pri ozonu ni smiselno sklepati, da bo koncentracija najvišja neposredno ob najbolj prometni cesti.
Kaj je indeks kakovosti zraka?
Ker se kakovost zraka ocenjuje na podlagi več onesnaževal, bi bilo za večino uporabnikov nepraktično vsakokrat ločeno analizirati vse koncentracije.
Zato se uporablja indeks kakovosti zraka.
ARSO uporablja šest razredov:
- zelo dobra,
- dobra,
- sprejemljiva,
- slaba,
- zelo slaba,
- izredno slaba kakovost zraka.
Pri izračunu se upoštevajo PM2,5, PM10, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ozon.
Za vsako od teh onesnaževal se določi ustrezna stopnja, skupni indeks pa nato določi onesnaževalo, ki ima najslabšo stopnjo kakovosti zraka.
Če je na primer kakovost glede PM10 dobra, glede ozona pa slaba, bo skupna ocena kakovosti zraka slaba.
Zato slab skupni indeks ne pomeni, da so hkrati povišana vsa onesnaževala.
ARSO pričakuje, da indeks v zimskem obdobju pogosteje določajo delci, poleti ozon, na prometnih lokacijah pa lahko pomembno vplivajo tudi dušikovi oksidi.
Kaj narediti, ko je kakovost zraka slaba?
Ravnanje je smiselno prilagoditi stopnji onesnaženosti, zdravstvenemu stanju in načrtovani aktivnosti.
Pri dobri ali zelo dobri kakovosti zraka posebne omejitve za običajne dejavnosti na prostem praviloma niso potrebne.
Pri sprejemljivi kakovosti zraka lahko večina prebivalstva nadaljuje običajne dejavnosti. Bolj občutljive osebe lahko razmislijo o zmanjšanju intenzivne aktivnosti na prostem, če občutijo težave.
Ob slabi ali zelo slabi kakovosti zraka je smiselno biti previdnejši predvsem pri intenzivni telesni aktivnosti, saj pri hitrejšem in globljem dihanju vdihnemo večjo količino zraka in s tem tudi več onesnaževal.
Pri izredno slabi kakovosti zraka so priporočila strožja in je smiselno zmanjšati telesno dejavnost na prostem.
Pomembno je preveriti tudi, katero onesnaževalo določa trenutno oceno. Poletna epizoda povišanega ozona in zimska epizoda povišanih delcev namreč nimata nujno enakega časovnega poteka.
Telesna dejavnost ob onesnaženem zraku
Redna telesna dejavnost ima številne koristi za zdravje, zato slaba kakovost zraka ne pomeni, da se moramo avtomatično popolnoma odpovedati gibanju.
Pomembna je predvsem prilagoditev.
Pri intenzivni aktivnosti dihamo hitreje in globlje ter v določenem času vdihnemo več zraka. Če je ta onesnažen, je večja tudi vdihana količina onesnaževal.
Ob slabši kakovosti zraka lahko zato razmislite o:
- manj intenzivni vadbi,
- krajšem času aktivnosti,
- izbiri drugega dela dneva,
- izbiri lokacije stran od neposredno prometno obremenjenih cest,
- vadbi v ustreznem notranjem prostoru.
Ranljive skupine naj pri odločitvi posebej upoštevajo uradna priporočila za trenutni indeks kakovosti zraka ter svoje zdravstveno stanje.
Meritev in modelska napoved kakovosti zraka nista isto
Pri pregledovanju podatkov na različnih spletnih straneh lahko opazite razlike med prikazanimi vrednostmi.
To ne pomeni nujno, da je eden od podatkov napačen.
Meritev pokaže koncentracijo, ki jo je merilni instrument dejansko zaznal na določenem mestu.
ARSO ima po Sloveniji mrežo merilnih postaj, vendar merilne postaje ne stojijo v vsakem kraju ali na vsaki ulici.
Modelska napoved pa s pomočjo meteoroloških podatkov, emisij in drugih informacij ocenjuje oziroma napoveduje razmere tudi na območjih brez neposredne meritve.
Prednost modela je bistveno večja prostorska pokritost in možnost napovedovanja prihodnjih razmer. Slabost je, da gre za izračun, ki ne more popolnoma zajeti vseh lokalnih virov, mikrookolja in dejanskih razmer na vsaki posamezni lokaciji.
Biovreme kot osnovni vir uporablja modelske podatke o kakovosti zraka. Pri nekaterih slovenskih lokacijah lahko trenutno oceno dopolni z ustrezno aktualno meritvijo ARSO, če je primerna merilna postaja dovolj blizu in je podatek dovolj svež.
Prihodnje vrednosti pa ostajajo predvsem modelska napoved.
Zato lahko na Biovreme in ARSO v določenem trenutku vidite nekoliko različne vrednosti.
Kako vreme vpliva na kakovost zraka?
Onesnaženost zraka ni vremenski pojav, vendar vreme zelo močno vpliva na to, kaj se z onesnaževali dogaja po izpustu.
Veter lahko onesnaževala razredči in odnese z območja, lahko pa jih tudi prinese iz drugih regij.
Temperaturna inverzija lahko pozimi omeji navpično mešanje zraka in omogoči kopičenje onesnaževal pri tleh.
Padavine lahko iz ozračja odstranijo del delcev in nekaterih drugih snovi, vendar učinek ni pri vseh onesnaževalih enak.
Sonce in visoke temperature so pomembni pri fotokemičnih reakcijah, zaradi katerih nastaja prizemni ozon.
Zato se lahko kakovost zraka močno spremeni tudi, če se lokalni izpusti niso bistveno spremenili.
Več o povezavah med različnimi vremenskimi in okoljskimi dejavniki lahko preberete v vodiču Vpliv vremena na počutje.
Kako Biovreme uporablja kakovost zraka?
Kakovost zraka je eden od okoljskih dejavnikov, ki jih Biovreme vključuje v svoje ocene.
Posebej pomembna je pri oceni občutljivosti dihal, kjer ima kakovost zraka med posameznimi dejavniki največjo težo. Upošteva se tudi pri oceni srčno-žilne občutljivosti.
Model za razvrščanje tega dejavnika uporablja Evropski indeks kakovosti zraka.
Trenutna tehnična pragova modela sta:
- vrednost indeksa nad 40 za zmerno stopnjo,
- vrednost nad 60 za visoko stopnjo.
Pomembno je pravilno razumeti ti vrednosti.
Gre za tehnična pragova modela Biovreme in ne medicinski meji. Vrednost 41 ali 61 ne pomeni, da bo posameznik pri tej ravni razvil simptome.
Model vsebuje tudi varovalo, zaradi katerega lahko izrazitejša onesnaženost zraka neposredno poveča oceno občutljivosti dihal.
To je namenjeno bolj smiselnemu prikazu okoljske obremenitve, ne napovedovanju bolezni.
Kako se posamezni dejavniki združujejo v končno oceno, je podrobneje pojasnjeno v članku Kako deluje Biovreme.
Podatkovni viri, uteži, tehnični pragovi in omejitve modela so opisani na strani Viri in metodologija.
Kakovost zraka v Sloveniji
Kakovost zraka v Sloveniji se razlikuje glede na letni čas, lokacijo, vreme in lokalne vire emisij.
V zimskem obdobju so pogosto pomembnejši delci PM10 in PM2,5. Težava je lahko izrazitejša v kotlinah in dolinah, kjer se ob temperaturnem obratu zrak slabše meša.
V toplejšem delu leta postane pomembnejši prizemni ozon.
Na prometno bolj obremenjenih lokacijah je lahko izrazitejši dušikov dioksid.
To pomeni, da ni ene same slovenske ocene, ki bi natančno opisovala kakovost zraka po vsej državi.
Razmere v Ljubljani se lahko razlikujejo od Kopra, Maribora ali manjše podeželske lokacije, razlike pa so možne tudi znotraj istega mesta.
Lokalne podatke lahko skupaj z drugimi vremenskimi in okoljskimi dejavniki preverite med biovremenskimi napovedmi po krajih.
Za neposredne meritve in uradne napovedi kakovosti zraka pa je smiselno preveriti tudi podatke ARSO.
Kdaj zdravstvenih težav ne pripisovati samo kakovosti zraka?
Kašelj, draženje grla, težko dihanje, občutek pritiska v prsih ali druge težave imajo lahko veliko različnih vzrokov.
Če se pojavijo na dan s slabšo kakovostjo zraka, to samo po sebi še ne dokazuje, da je vzrok onesnaženost.
Indeks kakovosti zraka ne more postaviti diagnoze in ne more ugotoviti, zakaj ima posameznik določene simptome.
Nove, nenavadne, izrazite ali vztrajne težave zato zahtevajo ustrezno zdravstveno presojo.
Ljudje z astmo, kronično pljučno boleznijo, srčno-žilno boleznijo ali drugim zdravstvenim stanjem naj zaradi trenutnega indeksa sami ne spreminjajo predpisane terapije. Upoštevajo naj načrt zdravljenja in navodila svojega zdravstvenega strokovnjaka.
Čistejši zrak koristi vsem
Pri temi kakovost zraka in zdravje ni pomembno samo vprašanje, ali danes občutimo simptome.
Velik del zdravstvenega bremena onesnaženosti zraka je povezan z dolgotrajno izpostavljenostjo celotnega prebivalstva. Evropska agencija za okolje onesnaženost zraka še vedno uvršča med najpomembnejša okoljska zdravstvena tveganja v Evropi.
Spremljanje dnevnega indeksa je predvsem praktičen način, da lahko pri slabših razmerah prilagodimo izpostavljenost in telesno dejavnost.
Aktualno kakovost zraka lahko skupaj z drugimi vremenskimi in okoljskimi dejavniki preverite v današnji biovremenski napovedi.
Biovreme pri tem predstavlja informativni dodatek k uradnim meritvam in napovedim, ne njihove zamenjave.
Pogosta vprašanja
Viri in dodatno branje
Za pripravo članka so bili uporabljeni predvsem naslednji strokovni in uradni viri:
- Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO): Kakovost zraka – informacije o slovenski državni merilni mreži in spremljanih onesnaževalih.
ARSO: Kakovost zraka - ARSO: Podatki o kakovosti zraka – trenutne urne in dnevne meritve ter modelske napovedi PM2,5, PM10, ozona in indeksa kakovosti zraka.
ARSO: Napovedi in tekoči podatki - ARSO: Indeks kakovosti zraka – razredi indeksa, uporabljena onesnaževala in priporočila za splošno populacijo ter ranljive skupine.
ARSO: Razlaga indeksa kakovosti zraka in priporočila - ARSO, Kazalci okolja: Kakovost zraka – slovenske posebnosti, vpliv kotlin in temperaturnih inverzij, delci PM10 ter poletna obremenjenost z ozonom.
ARSO: Kazalec kakovosti zraka - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ambient air pollution – pregled glavnih onesnaževal, njihovih virov in zdravstvenih učinkov.
WHO: Ambient air pollution - WHO: Global Air Quality Guidelines – zdravstveno utemeljene smernice za PM2,5, PM10, ozon, NO₂, SO₂ in CO.
WHO: Global Air Quality Guidelines - WHO: Exposure to health damaging air pollutants – pregled vplivov kratkotrajne in dolgotrajne izpostavljenosti onesnaževalom na dihala, srčno-žilni in druge organske sisteme.
WHO: Exposure to health damaging air pollutants - European Environment Agency (EEA): Air pollution and human health in Europe – evropsko zdravstveno breme dolgotrajne izpostavljenosti PM2,5, NO₂ in ozonu.
EEA: Harm to human health from air pollution in Europe - European Environment Agency: Europe’s environment 2025 – širši pregled vpliva onesnaženosti zraka na zdravje v Evropi.
EEA: Air pollution and impacts on human health