Viri in metodologija

Biovremenske ocene na Biovreme.si nastajajo iz meteoroloških in okoljskih podatkov za izbrano lokacijo. Podatki se pretvorijo v skupne kazalnike, ki jih model uporabi za oceno možne obremenitve na različnih področjih počutja.

Ocene so informativne. Ne predstavljajo medicinske diagnoze, individualnega zdravstvenega nasveta ali uradne biometeorološke napovedi.

Na tej strani pojasnjujemo, katere vire uporabljamo, kako podatke obdelujemo, kako nastane ocena in katere omejitve je treba upoštevati pri njeni razlagi.

Viri meteoroloških in okoljskih podatkov

Biovreme lahko glede na konfiguracijo in razpoložljivost podatkov uporablja več virov.

Open-Meteo

Open-Meteo je osnovni vir za urne meteorološke napovedi. Iz njega lahko pridobivamo podatke o:

  • temperaturi zraka,
  • občuteni temperaturi,
  • relativni vlažnosti,
  • zračnem tlaku na morski gladini,
  • hitrosti vetra in sunkih,
  • verjetnosti in količini padavin,
  • vremenskih razmerah,
  • UV-indeksu.

Prek Open-Meteo Air Quality API lahko pridobivamo tudi modelirane okoljske podatke CAMS, med drugim:

  • evropski indeks kakovosti zraka,
  • PM10 in PM2,5,
  • dušikov dioksid,
  • ozon,
  • žveplov dioksid,
  • cvetni prah jelše, breze, trav, pelina, ambrozije in oljke.

Vsi pridobljeni podatki ne vplivajo neposredno na biovremensko oceno. Padavine, UV-indeks in povprečna hitrost vetra se trenutno lahko pridobivajo in prikazujejo, vendar sami neposredno ne vplivajo na izračun biovremenske ocene.

ARSO

Za lokacije v Sloveniji lahko Biovreme podatke o kakovosti zraka dopolni z aktualnimi meritvami Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Uporabi se konfigurirana oziroma najprimernejša merilna postaja, če je od izbrane lokacije oddaljena največ 80 kilometrov.

Podatki lahko vključujejo:

  • PM10,
  • PM2,5,
  • dušikov dioksid,
  • ozon,
  • žveplov dioksid.

Iz razpoložljivih onesnaževal se izračuna poenostavljena vrednost evropskega indeksa kakovosti zraka. Aktualna meritev se vključi v najbližji urni zapis, kadar časovna razlika ni večja od dveh ur.

Meritve ARSO tako lahko izboljšajo prikaz trenutne kakovosti zraka v Sloveniji, ne predstavljajo pa večdnevne napovedi. Pri prihodnjih obdobjih se praviloma še naprej uporabljajo modelirani podatki CAMS.

OpenWeather

OpenWeather se lahko uporablja kot alternativni ponudnik vremenskih podatkov, kadar je tako nastavljena konfiguracija sistema.

Zagotavlja lahko podatke o temperaturi, občuteni temperaturi, vlažnosti, zračnem tlaku, vetru in sunkih, padavinah, vremenskih razmerah, UV-indeksu ter napovedi onesnaženosti zraka.

OpenWeather trenutno Biovremenu ne zagotavlja podatkov o cvetnem prahu. Če je uporabljen brez drugega vira za cvetni prah, ocena tega dejavnika zato morda ni na voljo.

DHMZ

Za podprte lokacije na Hrvaškem lahko sistem pridobi tudi uradno regionalno biometeorološko napoved Državnega hidrometeorološkega zavoda (DHMZ).

Besedilo DHMZ je prikazano ločeno in ne spreminja ocen, ki jih izračuna model Biovreme. Gre za dva ločena vira informacij.

Kako pogosto se podatki posodabljajo?

Biovreme je nastavljeno na štiri osvežitve dnevno:

  • ob 00:00,
  • ob 06:00,
  • ob 12:00,
  • ob 18:00.

Urnik sledi časovnemu pasu Europe/Ljubljana.

Ob posamezni osvežitvi sistem pridobi oziroma ponovno izračuna podatke za danes, jutri in pojutrišnjem.

Podatki zunanjih ponudnikov se začasno shranjujejo približno 5 ur in 45 minut, izračunane ocene pa približno 6 ur.

Če je zunanji vir začasno nedosegljiv, lahko Biovreme prikaže zadnjo uspešno izračunano oceno. V takšnem primeru mora biti uporabniku jasno, da gre za zadnjo razpoložljivo oceno in ne za novo izračunan rezultat.

Kateri dejavniki vplivajo na biovremensko oceno?

Model trenutno uporablja naslednje dejavnike:

  • občuteno temperaturo,
  • največjo spremembo zračnega tlaka v drsečem 12-urnem obdobju,
  • največjo spremembo temperature v drsečem 24-urnem obdobju,
  • relativno vlažnost,
  • sunke vetra,
  • nevihtne razmere,
  • kakovost zraka,
  • koncentracijo cvetnega prahu,
  • nočno občuteno temperaturo,
  • nočno vlažnost,
  • nočne nevihtne razmere.

Za področje spanja in utrujenosti se kot prihajajoča noč upošteva obdobje med 22.00 in 8.00 po lokalnem času izbrane lokacije.

Kako nastane ocena?

Izračun poteka v več korakih.

1. Uskladitev lokacije in časa

Vsaka podprta lokacija ima določene koordinate, državo in lokalni časovni pas.

Podatki različnih ponudnikov se pretvorijo v skupno urno obliko ter povežejo s pravilnim lokalnim datumom.

Pri oceni za danes se starejši urni podatki, ki ne opisujejo več preostanka dneva, izločijo. Pri jutrišnji in pojutrišnji napovedi se uporabijo razpoložljivi podatki za celotno obdobje.

2. Ocena posameznih dejavnikov

Vsak uporaben dejavnik se razvrsti v eno od treh stopenj:

  • 0 – nizka obremenitev,
  • 1 – zmerna obremenitev,
  • 2 – visoka obremenitev.

Model uporablja določene tehnične pragove. Med trenutnimi primeri so:

  • sprememba tlaka: zmerna od 4 hPa in visoka od 8 hPa v 12 urah;
  • sprememba temperature: zmerna od 6 °C in visoka od 10 °C v 24 urah;
  • sunki vetra: zmerni od 40 km/h in visoki od 70 km/h;
  • občutena temperatura: zmerna nad 26 °C ali pod 9 °C, visoka nad 32 °C ali pod −13 °C;
  • relativna vlažnost: zmerna pod 30 % ali nad 70 %, visoka pod 20 % ali nad 85 %;
  • evropski indeks kakovosti zraka: zmerna obremenitev nad 40 in visoka nad 60;
  • določene nevihtne vremenske razmere se obravnavajo kot visoka obremenitev.

Pri večini urnih dejavnikov mora povišana vrednost trajati vsaj dve zaporedni uri. S tem se zmanjšuje vpliv osamljenih kratkotrajnih odstopanj v modelskih podatkih.

Posamezna izolirana visoka vrednost se zato praviloma zniža na zmerno stopnjo, ena sama izolirana zmerna vrednost pa še ne pomeni, da je kot zmeren ocenjen celoten dan.

Cvetni prah

Model trenutno spremlja šest skupin oziroma vrst cvetnega prahu:

  • jelšo,
  • brezo,
  • trave,
  • pelin,
  • ambrozijo,
  • oljko.

Pri travah se trenutno uporablja prag 5 zrn/m³ za zmerno in 20 zrn/m³ za visoko obremenitev.

Pri drugih podprtih vrstah sta trenutna pragova 10 in 50 zrn/m³.

Če je povišanih več vrst, se za opis izbere tista, ki predstavlja največjo vztrajno obremenitev.

Ti pragovi so nastavitve modela Biovreme in jih ne smemo razumeti kot univerzalne medicinske mejne vrednosti.

Področja biovremenske ocene

Model posamezne dejavnike združuje z različnimi utežmi glede na področje, ki ga ocenjuje.

Splošno počutje

Na oceno vplivajo:

  • obremenitev zaradi občutene temperature: 30 %,
  • sprememba zračnega tlaka: 25 %,
  • sprememba temperature: 20 %,
  • vlažnost: 10 %,
  • sunki vetra: 10 %,
  • nevihte: 5 %.

Glavobol in migrena

Na oceno vplivajo:

  • sprememba zračnega tlaka: 35 %,
  • sprememba temperature: 25 %,
  • vlažnost: 15 %,
  • nevihte: 15 %,
  • sunki vetra: 10 %.

Ocena ne pomeni napovedi, da bo posameznik dobil glavobol ali migrenski napad.

Spanje in utrujenost

Na oceno vplivajo:

  • nočna občutena temperatura: 45 %,
  • nočna vlažnost: 20 %,
  • nočne nevihte: 15 %,
  • sprememba zračnega tlaka: 10 %,
  • sprememba temperature: 10 %.

Občutljivost dihal

Na oceno vplivajo:

  • kakovost zraka: 45 %,
  • cvetni prah: 30 %,
  • obremenitev zaradi občutene temperature: 10 %,
  • vlažnost: 10 %,
  • sunki vetra: 5 %.

Srčno-žilna občutljivost

Na oceno vplivajo:

  • obremenitev zaradi občutene temperature: 55 %,
  • kakovost zraka: 20 %,
  • sprememba zračnega tlaka: 10 %,
  • vlažnost: 10 %,
  • sunki vetra: 5 %.

Toplotna in hladna obremenitev

Ocena temelji neposredno na občuteni temperaturi.

Cvetni prah

Ocena temelji neposredno na najvišji relevantni obremenitvi s cvetnim prahom med podprtimi vrstami.

Kakovost zraka

Ocena temelji neposredno na stopnji obremenitve zaradi kakovosti zraka.

Kako se dejavniki združijo v končno oceno?

Pri splošnem počutju in posameznih področjih se ocenjeni dejavniki združijo glede na določene uteži.

Če posamezen vhodni podatek manjka, se njegove uteži ne upoštevajo, preostale razpoložljive uteži pa se preračunajo.

Za izračun rezultata mora biti na voljo najmanj 60 % predvidene skupne uteži posameznega področja. Če je podatkov manj, se ocena označi kot nerazpoložljiva.

Končni uteženi rezultat se pretvori v tri stopnje:

  • manj kot 0,50: nizka obremenitev;
  • od 0,50 do manj kot 1,20: zmerna obremenitev;
  • 1,20 ali več: visoka obremenitev.

Model uporablja tudi dodatna varovala. Visoka onesnaženost zraka ali visoka obremenitev s cvetnim prahom na primer samodejno pomenita visoko stopnjo občutljivosti dihal. Visoka toplotna ali hladna obremenitev samodejno pomeni visoko srčno-žilno obremenitev.

Sama sprememba zračnega tlaka ne more povzročiti visoke ocene na področju glavobola in migrene.

Kako nastanejo kratke razlage?

Ko je ocena izračunana, sistem glede na končno stopnjo in najpomembnejše dejavnike izbere ustrezen kratek opis.

Besedila nastajajo iz vnaprej pripravljenih in prevedenih predlog. Ne ustvarja jih umetna inteligenca in ne predstavljajo individualne medicinske razlage za posameznega uporabnika.

Biovremenska ocena za Slovenijo

Če je prikazana skupna ocena za državo, se ta izračuna iz omogočenih in podprtih lokacij.

Posameznim lokalnim ocenam se dodelijo vrednosti:

  • nizka = 1,
  • zmerna = 2,
  • visoka = 3.

Izračuna se njihovo aritmetično povprečje:

  • manj kot 1,5 pomeni nizko obremenitev;
  • od 1,5 do manj kot 2,5 pomeni zmerno obremenitev;
  • 2,5 ali več pomeni visoko obremenitev.

Takšen rezultat predstavlja pregled podprtih lokacij, ne pa natančnega stanja za celotno državo.

Ni populacijsko utežen nacionalni indeks, ni prostorska analiza celotnega ozemlja in ne nadomešča lokalnih rezultatov ali uradne nacionalne biometeorološke napovedi.

Zato se lahko skupna ocena za Slovenijo razlikuje od razmer v posameznem mestu ali regiji.

Omejitve biovremenskega modela

Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati več pomembnih omejitev.

Biovremenska ocena je informativni kazalnik in ni medicinska diagnoza ali individualni zdravstveni nasvet.

Model ni predstavljen kot klinično potrjen diagnostični ali napovedni medicinski sistem.

Odziv ljudi na vreme se lahko močno razlikuje. Model ne pozna zdravstvenega stanja obiskovalca, njegovih zdravil, starosti, aktivnosti, okolja v zaprtih prostorih ali osebne občutljivosti.

Napovedni meteorološki in okoljski podatki so modelske ocene, njihova negotovost pa se praviloma povečuje z oddaljenostjo napovedi.

Rezultati predstavljajo koordinate oziroma območje napovedne mreže in ne morejo opisati vsake soseske ali lokalne mikroklime.

Občutena temperatura se uporablja kot poenostavljen pokazatelj toplotne obremenitve. Ne gre za uradni izračun indeksa UTCI.

Podatki CAMS o kakovosti zraka in cvetnem prahu so modelirani podatki, ne neposredne meritve na izbrani lokaciji.

Meritve ARSO lahko izvirajo iz merilne postaje, ki je oddaljena od izbranega mesta. Uporabljajo se predvsem za dopolnitev trenutne ocene, prihodnje vrednosti kakovosti zraka pa ostajajo modelske napovedi.

Koncentracije cvetnega prahu se lahko lokalno precej razlikujejo. Model trenutno upošteva samo šest podprtih vrst oziroma skupin cvetnega prahu.

Če je kot alternativni vir uporabljen OpenWeather brez dodatnega vira cvetnega prahu, ocena cvetnega prahu morda ni na voljo.

Različni ponudniki podatkov lahko za isto obdobje ustvarijo nekoliko različne napovedi.

Pragovi in uteži v modelu poenostavljajo kompleksna razmerja med vremenskimi dejavniki in počutjem ter jih zato ni primerno razumeti kot univerzalne zdravstvene meje.

Aktualni podatki in uredniške vsebine niso isto

Na Biovreme.si jasno ločujemo med aktualnimi podatki in splošnimi uredniškimi razlagami.

Aktualni podatki

Sem spadajo na primer:

  • ocene za danes, jutri in pojutrišnjem;
  • lokalne stopnje obremenitve;
  • kratki samodejno sestavljeni opisi;
  • čas zadnje posodobitve;
  • vremenski dejavniki;
  • kakovost zraka;
  • cvetni prah;
  • skupni pregledi podprtih lokacij.

Ti podatki se spreminjajo ob pridobitvi novih podatkov ponudnikov in ponovnem izračunu modela.

Uredniške razlage

Članki in vodiči na Biovreme.si pojasnjujejo splošne teme, kot so vpliv vremena na počutje, spremembe zračnega tlaka, vročina, vlažnost, nevihte, cvetni prah, kakovost zraka in druga povezana področja.

Te vsebine so splošne in se ne spreminjajo ob vsaki osvežitvi vremenskih podatkov.

Zato uredniškega članka ne smemo razumeti kot opis trenutnih razmer za določen kraj ali datum.

Dnevne ocene na Biovreme.si se samodejno izračunajo iz aktualnih in napovednih meteoroloških ter okoljskih podatkov za izbrano lokacijo. Splošni članki pa pojasnjujejo, kako lahko posamezni vremenski dejavniki vplivajo na počutje.

Viri in dodatne informacije

Za meteorološke in okoljske podatke ter preverjanje njihovega izvora uporabljamo oziroma navajamo predvsem primarne vire in dokumentacijo ponudnikov.

Open-Meteo

Weather Forecast API je glavni vir dokumentacije za meteorološke napovedne podatke, kot so temperatura, občutena temperatura, relativna vlažnost, zračni tlak, veter, sunki in vremenske razmere.

Air Quality API opisuje podatke o kakovosti zraka in cvetnem prahu, ki jih Biovreme pridobiva prek Open-Meteo. Podatki za Evropo temeljijo predvsem na napovedih Copernicus Atmosphere Monitoring Service (CAMS).

Copernicus Atmosphere Monitoring Service (CAMS)

CAMS zagotavlja evropske modelske napovedi kakovosti zraka in podatke o nekaterih vrstah cvetnega prahu. Evropska napoved kakovosti zraka temelji na kombinaciji več modelskih sistemov in zagotavlja podatke za evropsko območje.

Podatki o kakovosti zraka in cvetnem prahu, pridobljeni prek Open-Meteo Air Quality API, temeljijo na podatkih CAMS ENSEMBLE, kjer je to navedeno pri posameznem podatkovnem produktu.

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

ARSO izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na merilnih mestih po Sloveniji ter objavlja aktualne podatke o onesnaževalih, med katerimi so PM10, PM2,5, ozon, dušikov dioksid in žveplov dioksid.

Biovreme lahko te podatke uporablja za dopolnitev trenutne ocene kakovosti zraka za podprte slovenske lokacije.

OpenWeather

OpenWeather je lahko uporabljen kot alternativni vir meteoroloških podatkov in podatkov o onesnaženosti zraka, kadar je tako nastavljena konfiguracija sistema.

Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ)

Za podprte hrvaške lokacije lahko Biovreme ločeno prikaže uradno biometeorološko napoved DHMZ.

Napoved DHMZ ni del izračuna modela Biovreme in ne spreminja njegovih izračunanih ocen.

Navedba podatkovnih virov

Pri uporabi podatkov spoštujemo zahteve posameznih ponudnikov glede navedbe izvora in uporabe podatkov.

Kadar so podatki o kakovosti zraka ali cvetnem prahu pridobljeni prek Open-Meteo in temeljijo na CAMS, se kot vira navajata Open-Meteo in Copernicus Atmosphere Monitoring Service (CAMS).

Seznam virov se lahko spremeni, če se spremeni konfiguracija sistema, razpoložljivost ponudnika ali način pridobivanja podatkov. Ta stran se ob pomembnejših spremembah ustrezno posodobi.

Pomembno

Biovremenske ocene so namenjene splošnemu informiranju. Ne predstavljajo medicinske diagnoze, individualnega zdravstvenega nasveta ali zagotovila, da bo določena oseba v prikazanih razmerah občutila določene simptome.

Če imate nove, vztrajne ali zaskrbljujoče zdravstvene težave, se posvetujte z ustreznim zdravstvenim strokovnjakom.